PCOS
Duševno zdravje žensk s sindromom policističnih jajčnikov (PCOS)
Sindrom policističnih jajčnikov (PCOS) je povezan s številnimi duševnimi motnjami, med katere spadajo tudi depresija, anksioznost, nižja kvaliteta življenja, motnje hranjenja in avtizem. Čeprav se jasne povezave med stanji duševnih motenj še niso vzpostavile, je jasno, da je celosten pristop k zdravju žensk s PCOS izrednega pomena in potrebuje več znanstvene pozornosti.
Kazalo
UVOD
Sindrom policističnih jajčnikov (PCOS) prizadene znaten delež, od 5 do 20 % (6-10 % po kriterijih NIH in skoraj 20 % po Rotterdamskem kriteriju), žensk v rodni dobi po vsem svetu. To je multidimenzionalno stanje, za katerega so značilne tri glavne značilnosti: anovulacija (izostanek ovulacije), hiperandrogenizem (presežek androgenov) in prisotnost policističnih jajčnikov (vidno na ultrazvoku). [1]
PCOS je reproduktivna motnja, ki traja celotno reproduktivno življenjsko dobo ženske in jo običajno spremljajo različni simptomi, kot so akne, čezmerna poraščenost telesa (hirzutizem), nereden menstrualni cikel, neplodnost, prekomerna telesna teža, inzulinska odpornost, dislipidemija, hipertenzija, zamaščena ne-alkoholna jetra in presnovni sindrom. Ta stanja lahko povzročijo dolgotrajne zaplete, vključno s povečanim tveganjem za endometrijski rak, sladkorno bolezen tipa 2 in srčno-žilne bolezni pozneje v življenju.
Študije namigujejo, da bi naj ženske s PCOS bile bolj podvržene negativnemu mentalnemu zdravju, kakor so anksiozne in depresivne motnje. Zaradi težav s kožo, poraščenostjo in neplodnostjo so podvržene čustvenemu stresu, ki vpliva na vse aspekte ženskega življenja, med drugim tudi spolnost in partnerstvo. Dejavnik za to so lahko tudi težave s povišano telesno težo, a ta povzroča negativna občutja tudi pri ženskah brez PCOS.
Skrb, da nikoli ne bodo mogle imeti otrok, doprinese tudi psihološki pritisk, izgubo ”materinstva” in ”ženstvenosti”, kar negativno vpliva na samopodobo in kvaliteto življenja. Splošno, negativna samopodoba poviša pojavnost depresije pri ženskah s PCOS za 40-45 %. [2] Hirsutizem (prekomerna poraščenost) je še posebej vzburjajoč in lahko spodbuja občutek čudaškosti. Če dodamo prekomerno telesno težo, lahko pričakujemo visoko nezadovoljstvo s telesom.
Čeprav so fizični simptomi sindroma policističnih jajčnikov med zdravstvenimi delavci in sodelavci že precej prepoznani, je zelo malo pozornosti na psiholoških povezavah s to endokrino motnjo. Tudi študij na temo duševnega zdravja žensk s PCOS je zelo malo, le okoli 3 % glede na celotno bazo znanstvenih prispevkov na Pubmedu. [5] Študij z morebitnimi presnovnimi procesi, povezanimi s duševnim zdravjem žensk s PCOS, ni moč najti (razen, če upoštevamo posredne raziskave, ki vključujejo zdravje črevesnega mikrobioma, vnetne procese in podobno).
Raziskovalci so identificirali 5 glavnih domen, ki vplivajo na ženske s sindromom policističnih jajčnikov: čustva, poraščenost, težave s telesno težo, menstrualne težave in neplodnost. Nekatere študije ocenjujejo, da kar 40 % žensk s PCOS doživlja klinično izraženo depresijo in kar 34 % jih je diagnosticiranih za anksioznostjo.
Poleg vseh zapletov, ki pestijo ženske s PCOS, lahko poslabšano presnovno stanje telesa negativno vpliva na otroka. Povišane vrednosti prenatalnega testosterona naj bi povišale riziko za avtizem. Glede na to, da je PCOS povezan s povišanimi vrednostmi prenatalnega testosterona in njegovih prekurzorjev, se je pojavila hipoteza, da naj to vplivalo na povišano pojavnost avtističnih značilnosti pri otrocih in ženskah s PCOS. Prav tako je visoka pojavnost ADHD (motnja pomanjkanja pozornosti s hiperaktivnostjo), CDT (tik, kronična motnja), shizofrenije in bipolarne motnje. Torej tudi takšne skrbi lahko znatno vplivajo na žensko duševno zdravje.
Jasno je, da so potrebe po efektivnem in celostnem pristopu zdravljenja PCOS simptomov visoke. V seminarski nalogi bomo raziskali štiri najpogosteje omenjene duševne motnje žensk s sindromom policističnih jajčnikov. To so depresija, anksioznost, prehranske motnje in avtizem.
POVZETEK ŠTUDIJ
Podrobneje si bomo ogledali, kaj pravi preučenih 8 prispevkov (od tega spodaj 4). Najprej bomo navedli širino raziskav, potem pa združili rezultate teh študij v kategorije štirih duševnih motenj.
V meta-analizi [2] so zajeli 46 študij, kar je zajemalo 30989 žensk (9265 s PCOS in 25638 brez PCOS). Od tega jih je 28 preučevalo depresivne simptome, 16 kvaliteto življenja, 12 seksualno disfunkcijo, 5 čustven distres, 4 prenajedanje in 4 somatizacijo. V drugi meta-analizi [3] so zajeli 30 znanstvenih prispevkov med leti 2003 in 2016, v katero je vključenih 3050 oseb s PCOS in 3858 kontrol iz 10 različnih krajev po svetu.
Študija o PCOS in avtizmu je zajemala 3 ločene študije primerov. V prvi so raziskovali riziko PCOS pri ženskah z avtizmom v primerjavi s tistimi, ki nimajo avtizma. Druga študija je raziskovala riziko avtizma pri ženskah s PCOS v primerjavi s tistimi, ki nimajo PCOS. Tretja pa je raziskovala verjetnost za avtizem pri prvorojenem otroku mame s PCOS ali mame brez PCOS.
Sistematičen pregled in meta-analiza [12] je preiskovala povezavo med materinim PCOS in pojavnostjo avtizma, ADHD, tikov, anksioznosti, depresije, bipolarne motnje in shizofrenije pri otrocih. V obravnavo so vključili 19 znanstvenih preiskav s skupno 1667851 materami in 2260622 otroci.
Depresija
Depresija je najpogosteje raziskana duševna motnja iz strani vedenjskih znanstvenikov, ki preučujejo PCOS. Precejšnje število znanstvenih raziskav je potrdilo, da imajo ženske s PCOS povišano verjetnost za doživljanje depresivnih simptomov v primerjali s kontrolnimi skupinami. Konsistentnost se kaže kljub uporabi različnih diagnostičnih kriterijev za PCOS ali metod za meritev depresije.
Vzročna povezava še ni znana. V večini študij se povezava med vrednostmi androgenov ali prisotnostjo hirsutizma ni izkazala za signifikantno. Se pa je po drugi strani pokazala za signifikantno povezava med neplodnostjo in depresijo. Ženske, ki so poročale o neplodnosti so bile depresivne pogosteje. [5]
V meta-analizi [3] so ugotovili, da imajo ženske s PCOS in depresijo višje vrednosti HOMA-IR in BMI, v primerjavi z ženskami s PCOS, ki depresije nimajo. A po prilagoditvi primerjave glede na BMI, se je izkazalo, da za depresijo trpijo ženske s PCOS ali brez v enaki meri.
Vpliv čustvenih težav se lahko kaže na vsakodnevnih opravilih, preživljanja manj časa v službi, nižjem doseganju in v manj previdnem delovanju, kakor po navadi. Kaže se tudi v nižji samopodobi in interpersionalni občutljivosti.
Anksioznost in stres
Ženske s hirsutizmom imajo višjo prisotnost anksioznosti in strahu pred družbo. [5] Prav tako se pri ženskah s PCOS kaže pogostejša pojavnost obsesivno-kompulzivne simptomatologije. Raziskovalci meta-analize [3] so zapisali, da je povezavo med anksioznostjo in BMI težko doreči. Med HOMA-IR in anksioznostjo pa povezave niso našli.
Zanimivo je, da lahko pri ženskah s PCOS opazimo višji odziv telesa na stres. Namreč, ena študija je gledala endokrini odziv 13 žensk s PCOS v primerjavi s kontrolno skupino. Obe skupini so izpostavili določenemu stresorju in merili endokrini odziv telesa pred in po stresorju. Nivo anksioznosti pred stresorjem se med skupinama ni razlikovala, po izvedbi stresorja pa so ženske s PCOS poročale o višji anksioznosti in njihov endokrin odziv je to potrdil. V eni drugi študiji so primerjali na podoben način tudi vrednosti kortizola in opazili, da se je ženskam s PCOS nivo kortizola znatno bolj povišal, kakor ženskam brez PCOS.
Motnje hranjenja
Nezadovoljstvo s telesno podobo je eden izmed največjih težav žensk s sindromom policističnih jajčnikov. Telesna teža je močno povezana s prisotnostjo duševnih motenj in lahko zasadi korenine za to že v najstniških letih.
Debelost bi se morala spremljati kakor kronična bolezen, katere ponovitev je visoko verjetna. Ženskam s PCOS zdravniki mnogokrat omenijo, da morajo izgubiti kilograme, a vodstva nimajo. Hitro se zatečejo k abnormalnim prehranskim vzorcem, ki lahko, če niso nadzirani, popeljejo v prenajedanje in poslabšanje simptomov.
Kar ena tretjina žensk s PCOS ima težave z odnosom do prehrane, od tega kar 6 % bulimistična nagnjenja. [5] V želji, da bi izgubile kilograme, se ženske lahko zatečejo k patološkim vedenjem nadzora telesne teže, kakor je prekomerna restrikcija kalorij ali bruhanje. To je lahko posledica nezadovoljstva s telesom ali fizioloških mehanizmov, kakor je nižje sproščanje hormonov sitosti, ki lahko vodi v prenajedanje. S tem lahko težavo še poglobimo, saj začaran cikel restrikcije in prenajedanja dodatno poslabša inzulinsko senzitivnosti in nivoje androgenov, kar posledično negativno vpliva na morfologijo jajčnikov.
Za ženske s PCOS je ključno spodbujanje k redni telesne aktivnosti, katere pozitivni učinki presegajo izgubo telesne teže. Vadba izboljša počutje, razpoloženje, kvaliteto življenja in samopodobo. Priporočljiva je kombinacija aerobne (kardio) vadbe in treninga z utežmi (anaerobne). Kombiniranje vadbe lahko doprinese k višji verjetnosti za ohranjanje navade.
Avtizem
Motnje avtističnega spektra (avtizem) so karakterizirane kot okvare v komunikaciji, socialni interakciji in pozornosti, kjer ima oseba nenavadno ozke interese in ponavljajoča se obnašanja, ter kaže nižjo empatičnost. Otroci kažejo manj očesnega stika in ožji razpon besedišča.
Ker so povišani prenatalni androgeni med kritično fazo razvoja (nevrologično spolno diferenciacijo) povezani tudi s PCOS, se teoretizira, da bi naj ta reproduktivna motnja vplivala na razvoj avtizma. Študija [11] je pokazala, da je pojavnost PCOS pri ženskah z avtizmom višja, kakor pri ženskah brez avtizma, in da je pojavnost avtizma pri ženskah s PCOS višja, kakor ženskah brez PCOS. Prav tako so povišane verjetnosti za rojstvo otroka z avtizmom ali katero drugo vedenjsko težavo, ki se še dodatno poviša ob komorbidnem presnovnem sindromu matere.
Ženske z avtizmom imajo tudi povišane vrednosti androstenediona (adrenalni androgen), luteinizirajočega hormona (LH) in povišan indeks prostih androgenov (FAI), v primerjavi z ženskami brez avtizma. To so tudi simptomi žensk s PCOS.
Materina patofiziologija, ki zajema vnetne markerje, družinsko okolje, pomanjkanje vadbe, spalne težave in hranilne faktorje, definitivno vpliva na pojavnost presnovnih težav in nevroloških motenj pri otroku. [12] Dejavniki so tudi interakcija androgenov z geni za spolne hormone, kronična vnetja, motnje hranjenja in črevesna disbioza. Celo manjše spremembe v hormonskem neravnovesju zaradi aktivacije določenih hormonskih receptorjev v materi lahko negativno vplivajo na razvoj dojenčkovih možganov.
RAZPRAVA
Meta-analiza 18 študij različnih regij po svetu je pokazala, da imajo ženske s PCOS več kot trikrat povišano verjetnost za simptome depresije in več kot petkrat višjo verjetnost za simptome anksioznosti, kakor kontrolna skupina. [2] Višjo pojavnost psihiatričnih motenj potrjujejo tudi ”follow-up” študije. Študiji iz Tajvana (sledenje 5 let) in Avstralije (sledenje 8 let) sta pokazali, da imajo ženske s PCOS, ki predhodno niso imele duševnih težav, višjo verjetnost, da razvijejo anksioznost ali depresijo. [3]
Čeprav potrebujemo še več raziskav na temo mentalnega zdravja pri ženskah s PCOS, predvsem razumevanja biokemičnih procesov v telesu, znanstveniki predlagajo več možnih mehanizmov. Prvi je androgenski presežek, drugi je nezadovoljnost z izgledom zaradi poraščenosti, alopecije, aken ali prekomerne telesne teže, ter zadnji mehanizem občutek ne-ženstvenosti zaradi težav z zanositvijo ali na splošno zaradi izgleda, kar znižuje samopodobo in vpliva na spolno življenje.
Ženske s PCOS imajo povišano verjetnost tudi za bulimijo nervosa, PTSD (post travmatski sindrom), avtizem, nezadovoljnost z izgledom, nizko samopodobo, prehranske motnje, motnje hranjenja, znižano spolno zadovoljnost, nižjo kvaliteta življenja, motnje spanca in spalno apnejo. Vse to pa naj ne bi bil problem ene specifične težave ali simptoma, ampak je posledica generalnega negativnega učinka vseh simptomov. [5]
Longitudinalne študije prikazujejo, da je nizka samopodoba mladih punc oziroma najstnic povezana z razvojem depresije kasneje v življenju. [5] Morda zaradi tega ženske s PCOS bolj trpijo pri iskanju partnerja. Skrbi o izgledu lahko negativno vplivajo na željo po intimnosti in udeleževanju zmenkov.
Visoka heterogenost med študijami je bila v večini povzročena zaradi raznolike uporabe meritev, izvora populacije (kraj), diagnostičnih kriterijev in let objave. Na primer, če pogledamo višino anksioznosti pri Kitajkah, je zelo visoka, najverjetneje zaradi višjega pritiska glede izgleda.
V nekaterih državah je PCOS še vedno stigma, zelo malo se o tem govori in nekatere ženske lahko čutijo pritisk s strani kulture ali družine. V določenih kulturah se neplodna ženska počuti izobčena oziroma to celo lahko zares postane. Brazilke pogosteje poročajo skrbi zaradi hirsutizma, neplodnosti in nerednih menstruacij, medtem ko muslimanske ženske bolj skrbita neplodnost in menstrualne nepravilnosti. To je bolj opazno pri kulturah, kjer so pričakovanja po otrocih zelo visoka. [5]
Predlaganih je kar nekaj terapij, ki znatno pomagajo zniževati incidenco duševnih motenj in povišajo kvaliteto življenja s tem, da znižajo simptome. Najpomembnejša terapija je zdrav življenjski slog, kamor sodi uravnotežena in raznolika prehrana. Največkrat se s prehrano spodbuja izguba kilogramov, a ni nujno, da ima ženska s PCOS povišano telesno težo. Spodbujati bi se moralo raje k zdravemu odnosu do prehrane.
V novejših znanstvenih študijah, ki preučujejo načine prehranjevanja, je bilo pokazano, da izguba kilogramov ali ohranjanje telesne teže, nista toliko odvisna od prehrambnega načina. Odvisno je predvsem od tega ali lahko dolgoročno vzdržujemo takšen način prehranjevanja (da postane naš življenjski slog).
Ženske s presnovnimi težavami, nižjo samozavestjo, nižjim zadovoljstvom glede izgleda in/ali depresijo poročajo o slabši kvaliteti spanca. [9] Ta lahko še dodatno podkrepi duševne motnje in poslabša situacijo. Kvaliteta spanca vpliva tudi na hormonski profil ženske, zato je spodbujanje k primerni večerni in jutranji rutini izrednega pomena.
Med druge terapije sodijo vadba (tudi joga) [2, 10], kognitivno-vedenjska terapija [2], psihoterapija [5] in uporaba prehranskih dopolnil (inozitol, kurkuma …) oziroma zdravil (metformin, Roaccutane …). Kombinacija vseh intervencij se je izkazala za uspešnejšo, kakor uporaba zdravil.
Študija [10], ki je raziskovala vpliv visoko intenzivnega treninga (HIIT) na duševno zdravje žensk s PCOS je zaključila, da ima HIIT vadba celo večji pozitiven učinek na mentalno zdravje kakor standarden trening srednje intenzivnosti. Vključili so 29 žensk s prekomerno telesno težo, starih 18-45 let, in opazovali spremembo mentalnega stanja 12 tednov. Opazili so, da je HIIT vadba trikrat tedensko znatno pripomogla k znižanju simptomov depresije, anksioznosti in stresa.
Smernice za zdravje priporočajo vsaj 150 minut na teden zmerne vadbe ali 75 minut visoko intenzivne vadbe. Telovadba je dokazano učinkovito orodje za izboljšanje presnovnega in
reproduktivnega zdravja žensk s PCOS. Prav tako je izjemno učinkovito orodje za izboljševanje mentalnega zdravja.
Vedno pogosteje se opozarja na ”screening” oziroma presejanje in ”follow-up” oziroma spremljanje napredka/nazadovanja. Presejanje (iz strani primarnih zdravnikov ali ginekologov) je pomembno za zaznavanje depresije in nenormalnih prehranskih vzorcev. Nezdrav odnos do prehrane lahko le še spodbuja nezdrav odnos do telesa in ogroža fizično in psihično dobro počutje.
Pacientkina opažanja in nezadovoljstvo glede kože se bi morala iskreno in premišljeno nasloviti, ne da se težave vidijo le kot kozmetična neprijetnost. Pokazano je bilo, da lahko terapija z laserjem, ki znižuje poraščenost, hkrati zniža tudi nivoje depresije ali anksioznosti pri ženskah s PCOS.
Pri mamah s PCOS, tudi brez težav z debelostjo ali drugih perinatalnih težav, so odkrili povezavo med nevropsihiatričnimi motnjami pri otrocih, kakor so ADHD, avtizem, CTD, motnje razpoloženja, anksiozne motnje, motnje hranjenja in druge vedenjske motnje. Ženske z avtizmom imajo dvakrat višjo pojavnost PCOS in ženske s sindromom policističnih jajčnikov imajo dvakrat povišano pojavnost avtizma in za 35 % povišano verjetnost, da se bo prvorojeni otrok rodil z avtizmom (tudi po prilagoditvi ocen za psihiatrične motnje, presnovna stanja in komplikacije pri porodu med ženskami s PCOS in brez). [11]
Kakorkoli, jasno je, da imajo ženske s sindromom policističnih jajčnikov povišano tveganje za širok spekter duševnih motenj, med drugim depresije, anksioznosti in notranje občutljivosti (nezadovoljnost s telesom), kar lahko vpliva na razpoloženje, spodbuja motnje hranjenja in nezadovoljstvo s spolnim življenjem. Torej na splošno znižuje kvaliteto življenja.
Pozivam vse ginekologe, zdravnike in delavce na področju duševnega zdravja, naj pri diagnozi prično upoštevati tudi druge znake telesa. Na primer psihiatre, da pri svojem delu vzamejo v zakup morebitno prisotnost reproduktivne ali presnovne težave osebe. Pomembno je ozaveščanje in izobraževanje žensk. Le tako bomo lahko celostno in dolgoročno pripomogli k bolj zdravi družbi.
Viri in literatura
- Karsten MDA, Wekker V, Groen H, et al. The role of PCOS in mental health and sexual function in women with obesity and a history of infertility. Hum Reprod Open. 2021;2021(4):hoab038. Objavljeno 2021 Oktober 22. Dostopno na: https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/34877412/
- Yin X, Ji Y, Chan CLW, Chan CHY. The mental health of women with polycystic ovary syndrome: a systematic review and meta-analysis. Arch Womens Ment Health. 2021;24(1):11-27. Dostopno na: https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/32514730/
- Cooney LG, Lee I, Sammel MD, Dokras A. High prevalence of moderate and severe depressive and anxiety symptoms in polycystic ovary syndrome: a systematic review and meta-analysis. Hum Reprod. 2017. Dostopno na: https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/28333286/
- Blay SL, Aguiar JV, Passos IC. Polycystic ovary syndrome and mental disorders: a systematic review and exploratory meta-analysis. Neuropsychiatr Dis Treat. 2016;12:2895-2903. Published 2016 Nov 8. Dostopno na: https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/27877043/
- Himelein MJ, Thatcher SS. Polycystic ovary syndrome and mental health: A review. Obstet Gynecol Surv. 2006. Dostopno na: https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/17044949/
- Brutocao C, Zaiem F, Alsawas M, Morrow AS, Murad MH, Javed A. Psychiatric disorders in women with polycystic ovary syndrome: a systematic review and meta-analysis. Endocrine. 2018. Dostopno na: https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/30066285/
- Douglas KM, Fenton AJ, Eggleston K, Porter RJ. Rate of polycystic ovary syndrome in mental health disorders: a systematic review. Arch Womens Ment Health. 2022. Dostopno na: https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/34499230/
- Zehravi M, Maqbool M, Ara I. Depression and anxiety in women with polycystic ovarian syndrome: a literature survey. Int J Adolesc Med Health. 2021;33(6):367-373. Published 2021 Aug 23. Dostopno na: https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/34420269/
- Kite C, Atkinson L, McGregor G, et al. Sleep Disruption and Depression, Stress and Anxiety Levels in Women With Polycystic Ovary Syndrome (PCOS) During the Lockdown Measures for COVID-19 in the UK. Front Glob Womens Health. 2021;2:649104. Published 2021 Jun 4. Dostopno na: https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/34816205/
- Patten, R.K., McIlvenna, L.C., Moreno-Asso, A. et al. Efficacy of high-intensity interval training for improving mental health and health-related quality of life in women with polycystic ovary syndrome. Sci Rep 13, 3025 (2023). Dostopno na: https://www.nature.com/articles/s41598-023-29503-1
- Cherskov, A., Pohl, A., Allison, C. et al. Polycystic ovary syndrome and autism: A test of the prenatal sex steroid theory. Transl Psychiatry 8, 136 (2018). Dostopno na: https://www.nature.com/articles/s41398-018-0186-7
- Dubey, P., Thakur, B., Rodriguez, S. et al. A systematic review and meta-analysis of the association between maternal polycystic ovary syndrome and neuropsychiatric disorders in children. Transl Psychiatry 11, 569 (2021). Dostopno na: https://www.nature.com/articles/s41398-021-01699-8
