Mikrobiota rečemo skupku mikroorganizmov v našem debelem črevesju. To so bakterije (probiotiki) in ostali mikroorganizmi, kot so glive, protiste, virusi in arheje. Mikrobiom je genetski del, a se velikokrat besedi uporabljata izmenjujoče.
V našem črevesju se nahaja enkrat več mikroorganizmov, kot je naših lastnih telesnih celic. Poleg mikrobioma najdemo v črevesju tudi prebiotike (vlaknine, ki so hrana za probiotike), imunske celice, vitamine, hormone in postbiotike, ki nastanejo kot končni produkt po hranjenju (fermentaciji) probiotikov s prebiotiki.
Črevesni mikrobiom
Mikrobiom igra ogromno vlogo pri zdravju reproduktivnega sistema čez celo žensko življenjsko dobo, saj ima prste vnes pri uravnavanju nivojev estrogena, androgenov (”moških spolnih hormonov”, kot je testosteron), inzulina in drugih hormonov.
Neravnovesje v sestavi mikrobioma pomeni, da se nam v črevesju razmnoži več mikroorganizmov, katerih želimo manj ali nič, hkrati pa se zniža količina tistih bakterij, ki jih želimo več. Ni dobrih ali slabih mikroorganizmov – vsi morajo biti prisotni, a v pravih količinah. Razrast ene vrste pomeni upad druge, želimo pa simbiotsko ravnovesje.
Kaj vemo o našem črevesju
Sestava črevesnega mikrobioma se skozi življenje spreminja, razlikuje se tudi med spoloma. Vemo, da mikrobiom vpliva na bolezni črevesja kot so IBS (sindrom razdražljivega črevesja), bolezen vnetja črevesja in raka debelega črevesja.
Komaj pred kratkim so znanstveniki pričeli raziskovati razlikovanje ženskega in moškega črevesja. Ugotavljajo, da bi naj bila črevesna mikroflora tesno povezana s presnovo estrogenov in androgenov.
Neravnovesje mikrobioma gre tako roko v roki z marsikatero boleznijo ali bolezenskim stanjem, kot so komplikacije pri nosečnosti, PCOS, endometriozo in rakom. Premalo je še študij, da bi trdili zagotovo, a bomo kasneje videli, zakaj so ta namigovanja kljub temu kar precej podkrepljena z znanostjo.
Kako črevesni mikrobiom deluje
Predstavljajte si, da pojeste neke prebiotike, ki se na primer nahajajo na zelenjavi in jim rečemo vlaknine. Ne vsi, a nekaj teh prebiotikov bo preživelo pot od ust do našega debelega črevesja, kjer bodo služili kot hrana za naše črevesne bakterije. Te bakterije potem za seboj pustijo sledi, ki jim pravimo postbiotiki. Ene izmed teh sledi so tako imenovane kratko-verižne maščobne kisline (SCFA).
SCFA so nujne za ohranjanje neprepustnosti črevesne stene. V primeru ranjenega črevesja oziroma črevesne stene lahko neprebavljeni delčki potujejo izven črevesja, tako da naše telo to zazna kot tujek. Pozdravljene alergije in intolerance na živila!
Ko naši črevesni probiotiki tvorijo zadostne količine SCFA se lahko črevesna stena sproti obnavlja in težav ni. V primeru neuravnovešene prehrane in premalo gibanja pa se v našem črevesju tvori manj kratko verižnih maščobnih kislin. To vodi v prekomerno telesno težo in zdravstvene težave.
Kaj pravi znanost
Sladkorna bolezen tipa 2 je zdravstveno stanje, ko naše telo več ne more nadzirati krvnega sladkorja. Posledično lahko pride do nešteto bolezenskih zapletov, kot so težave z vidom, prebavnim in urinskim traktom. Do tega pride, ker telo ne tvori več dovolj hormona inzulina, ki celicam pomaga vnašati hranila.
Sestava črevesnega mikrobioma je tesno povezana s sladkorno boleznijo, namreč oboleli ljudje imajo zelo nizke vrednosti kratko verižnih maščobnih kislin. Tu zapademo v začaran cikel – do sladkorne bolezni tipa 2 pride zaradi nezdravega načina življenja, ki zniža vrednosti SCFA v našem črevesju, te nižje vrednosti pa vodijo v nadaljne težave, ki lahko sladkorno bolezen še poslabšajo.
Kot sem že omenila, črevesni mikrobiom vpliva tudi na naš reproduktivni sistem in to direktno preko presnove estrogena. Ta presnova je kompleksna, zato bom omenila le za nas pomembna dejstva.
Povezanost z estrogenom
Hormoni v naših telesih so kot otroci – ne smemo jih kar tako pustiti same. Zato v večini hormoni po telesu ne potujejo sami; potujejo vezani na beljakovino SHBG, ki varuje naše telo pred estrogeni, ki želijo početi karkoli jim zapaše. Ko estrogen potrebujemo, se SHBG in estrogen ločita in dobimo aktivno obliko estrogena, ki se lahko veže na receptorje in opravi zahtevano nalogo.
Bakterije v našem črevesju sproščajo encim beta-glukoronidazo, ki loči beljakovino SHBG od estrogena, tako, da imamo potem aktivno obliko estrogena. Problem nastane v primeru črevesnega neravnovesja. To neravnovesje vodi v hormonsko neravnovesje. Če imamo v črevesju premalo bakterij, ki sproščajo encim beta-glukoronidazo, imamo posledično prenizke vrednosti estrogenov v telesu. To se pa odraža v prekomerni telesni teži, metabolnem sindromu (debelost, sladkorna bolezen, povišan pritisk, povišani trigliceridi), raku, endometrijski zadebeljenosti, endometriozi, sindromu policističnih jajčnikov, neplodnosti, bolezni srca in ožilja ter poslabšanih kognitivnih funkcijah.
Lahko pa imamo v črevesju preveč bakterij, ki sproščajo ta encim in imamo posledično previsoke vrednosti estrogenov v telesu, kar se kaže tudi v prekomerni telesni teži, metabolnem sindromu, raku in endometriozi.
Vemo, da estrogen vpliva na mikrobiom, saj vpliva na krvne žile, sluznico in možgane. Velja pa torej tudi obratno – mikrobiom vpliva na prenovo estrogenov.
Kot smo rekli, lahko prenizke vrednosti estrogena zaradi prenizkih vrednosti encima beta-glukoronidaze vodijo v bolezenska stanja kot so PCOS in endometrioza. Ti dve pa v težjih primerih povezujemo tudi z neplodnostjo
Kaj lahko naredimo
Ponovno se spomnimo kratko verižnih maščobnih kislin: ustvarjajo jih naše bakterije v črevesju kot stranski produkt pri fermentaciji prebiotikov. Naj omenim, da študije nakazujejo, da imajo ženske s PCOS zelo nizke vrednosti bakterij rodu Lactobacillus, ki igrajo pomembno vlogo pri tvorbi SCFA. Te probiotike najdemo v fermentiranih živilih in mlečnih izdelkih.
Tudi večina drugih zdravstvenih težav je povezana s hormonskim in črevesnim neravnovesjem. V prvi vrsti je potrebno naš imunski sistem spraviti v red z urejeno mikrobioto. To pa naredimo tako, da se zavedamo pomembnosti uravnovešene prehrane, zadostnega spanca in gibanja. Dokazano je, da gibanje pospeši tvorbo SCFA in s tem pomaga držati našo črevesno steno močno, ravno prav prepustno in hkrati zdrave tudi naše celice ter možgane.
Skozi proces izboljševanja mikrobiote in ustvarjanja zdravega ravnovesja mikroorganizmov v črevesju, te vodi coach. Ne odlašuj, težave se v telesu kopičijo.
Viri in literatura
- M. Snelson; Gut microbiome, prebiotics, intestinal permeability and diabetes complications; Best Practice Research Clinical Endocrinology Metabolism; 17. 2. 2021.
- K. Yoon; Roles of Sex Hormones and Gender in the Gut Microbiota; Society of Neurogastroenterology and Motility; 25. 3. 2021.
- J. M. Baker; Estrogen–gut microbiome axis: Physiological and clinical implications; Maturitas; 23. 6. 2017.