PCOS simptomi

Sindrom policističnih jajčnikov je najpogostejša endokrina (hormonska) motnja med ženskami v reproduktivnih letih.

Pregled:

• simptomi
• vzroki
• nosečnost
• zdravljenje

Nastanek PCOS je trenutno še neznan, a bomo v tem blogu pokrili vso dosedanje znanje o simptomih in vzrokih sindroma policističnih jajčnikov. PCOS je karakteriziran z reproduktivnimi, endokrinimi, metabolnimi in psihološkimi lastnostmi. Ta zapleten sindrom nima zdravila, vemo pa za določene tehnike za izboljšanje simptomov, ki pozitivno vplivajo na žensko plodnost.

Naj omenim, da je PCOS vse prej kot pa policističen. Nimajo vse ženske s PCOS simptoma, ki se pokaže na ultrazvoku kot policistični jajčniki. Na žalost to slabo poimenovanje sindroma vodi v zmedo tako zdravnikov kot pacientk. Ni redkost, da ženske mislijo, da imajo ciste, in so zares prestrašene ob misli, da bi lahko bile te ciste rakave. Pri sindromu policističnih jajčnikov se ne gre za ciste, temveč za folikle. Več o tem v nadaljevanju.

PCOS simptomi

Sindrom policističnih jajčnikov je heterogena motnja (skupek večih simptomov), ne le v smislu izražanja simptomov, ampak tudi v resnosti posledic, ki jih pusti. Vse ženske s PCOS nimajo vseh možnih menifestacij simptomov pa tudi izpostavljene niso enaki zdravstveni grožnji.

Nekatere imajo rahlo obliko, spet drugim lahko povzroča resne zdravstvene težave. Razširjenost PCOS je primerljiva z razširjenostjo sladkorne bolezni tipa 2. Trenutno se ocenjuje, da ima sindrom policističnih jajčnikov med 6-20 % žensk (odvisno od kriterija). Poznamo več različnih kriterijev, s katerimi določamo ali ženska ima PCOS ali ne. Ti so:

• Rotterdam
• AE-PCOS (androgen excess and PCOS združenje),
• NIH (national institute of health).

Rotterdamski kriterij je najbolj uporabljen kriterij za določanje PCOS in je trenutno najbolj sprejet med znanstveniki in zdravstvenimi delavci. Ta kriterij zahteva, da ima ženska za diagnozo vsaj 2 od spodnjih 3 karakteristik:

• klinični ali biokemični presežek androgenov,
• oligo-ovulacija (manj kot 8 ovulacij letno) ali anovulacija (ovulacije ni),
• PCO (policistični jajčniki) na ultrazvoku z volumnom jajčnika več kot 10 ml.

A PCOS ne združuje le teh simptomov. Tukaj se lahko pojavi cel spekter zdravstvenih karakteristik. Kot sem omenila je PCOS skupek reproduktivnih, endokrinih, metabolnih in psiholoških dejavnikov.

Moten hormonski in reproduktivni sistem se v kombinaciji s presežkom androgenov kaže kot presežek v izločanju hormona LH, motnja v delovanju jajčnikov, nepopolno dozorevanje foliklov in kot zmanjšana plodnost. ”Policistični” izgled jajčnikov se pojavi kot posledica kopičenja jajčnih foliklov v različnih fazah dozorevanja. Več o foliklih lahko preberete tukaj.

Jajčni folikli vsebujejo posamezno jajčece. To niso ciste, ki vsebujejo nenormalno tekočino! Ravno zato je ime ”sindrom policističnih jajčnikov” popolnoma zgrešen. Po drugi strani kriterij AE-PCOS združenja zahteva prisotnost hiperandrogenizma v spremstvu s nenormalnim delovanjem jajčnikov ali s PCO. Torej so v tem primeru izpuščene vse ženske, ki nimajo povišanih ”moških spolnih hormonov”. In naj še omenim kriterij od NIH (National institute of child health and human development), ki zahteva povišane androgene in moteno delovanje jajčnikov, a se ne ozira na prisotnost policističnih jajčnikov. Ta kriterij je najzahtevnejši in hkrati zajema le najresnejšo obliko PCOS.

Katerikoli kriterij za diagnozo PCOS vzamemo, moramo izključiti druge zdravstvene težave, kot so:

• Cushingov sindrom (visok kortizol),
• odpoved nadledvičnih žlez (congenital adrenal hyperplasia),
• hiperprolaktinaemija (visok prolaktin),
• nenormalno delovanje ščitnice,
• prezgodnja odpoved jajčnikov,
• tumorji.

Med PCOS simptome lahko spadajo tudi nenormalno izločanje hormona LH, neciklična tvorba estrogena, nizki nivoji SHBG, višji nivoji C-peptida, ki je pokazatelj vnetja, povišana inzulinemia (visok inzulin v krvi) in znižana senzitivnost na inzulin oziroma inzulinska odpornost. Na to v veliki meri vpliva naš mikrobiom. Več tukaj.

Visok nivo androgenov

Androgenom pravimo tudi moški spolni hormoni. Med njih uvrščamo testosteron, DHEA, DHEA-S, androstenedion, androstenediol, androsteron in DHT. Povišani androgeni predstavljajo ogromen del PCOS simptomov. Odvisno po katerem kriteriju gledamo, a če vzamemo Rotterdamsko definicijo, ima hiperandrogemijo kar 60 % žensk s PCOS.

Na ženskem telesu se to kaže kot

• hirsutizem (moška poraščenost),
• alopecija (moška plešavost),
• akne,
• seborheja (rdeč, srbeč izpuščaj z belimi delci – na lasišču se pojavi kot prhljaj, a je lahko kjerkoli na telesu).

To pa še ni vse. Da pride do tega, so lahko vzrok encimi, ki ne delujejo pravilno. Na primer encim aromataza, ki spreminja testosteron v estrogen ali pa encim 3b-HSD, ki predhodnike androgenov spreminja v bioaktivne oblike androgenov.

V primeru, da se presežek androgenov ne kaže navzven, se lahko to preveri tudi s krvnim testom. Najučinkovitejše je testirati prosti testosteron. V primeru, da v laboratoriju tega ni mogoče preveriti, lahko zdravnik naredi izračun skupnega testosterona in beljakovine SHBG (sex hormone-binding globulin). Ta beljakovina veže nase prost testosteron in ga prenaša po telesu. Z lahkim izračunom bo zdravnik znal presoditi nivo prostega testosterona v krvi.

Motnje ovulacije

Pri diagnozi sindroma policističnih jajčnikov se upoštevajo motnje v ovulaciji, ki predstavljajo redke ovulacije ali pomanjkanje ovulacije. Seveda, če ni ovulacije, tudi menstruacije ni. Ovulacija je pogoj za pravo krvavitev, ki ni odtegnitvena krvavitev. Več o tem tukaj.

Oligo-ovulacija (neredna ovulacija) je lahko prisotna tudi pri ženskah z normalno dolžino cikla (26-35 dni). V takem primeru je pomembno skrbno spremljanje menstrualnega cikla skozi merjenje telesne temperature, sluzi in lege materničnega vratu. Po drugi strani se lahko ovulaciji sledi tudi s testom sline, ki pokaže nivo progesterona med lutealno fazo menstrualnega cikla.

Visok krvni sladkor

Sistemski hiperinzulinizem (visok inzulin kot posledica visoke glukoze) je lahko endogen (debelost, nosečniška sladkorna bolezen, sladkorna bolezen tipa 2, huda inzulinska odpornost zaradi genske mutacije ali protiteles, inzulinom) ali eksogen (sladkorna bolezen tipa 1).

Vidimo, da nezdrav življenjski stil povzroča debelost in posledično inzulinske težave, ki ogromno doprinesejo k poslabšanju simptomov PCOS. Velik dejavnik je tudi presežek androgenov, ki jih lahko deloma znižujemo z zdravim načinom življenja. Namreč, v primeru debelosti, se androgeni povečujejo.

To je začaran krog. Ženska s PCOS že tako ima težave z androgeni, potem pa maščoba okoli trebuha in okoli notranjih organov sprošča še več toksinov v telo, katero se že tako težko bori, in poviša androgene še bolj. Ženska ima lahko težave z debelostjo, a ne bo razvila PCOS, če že nima obstoječe težave pri tvorbi ali presnovi hormonov. Ženska, ki pa ima PCOS, si bo z neuravnovešeno prehrano in s premalo gibanja zares poslabšala zdravstveno stanje. Po drugi strani pa imajo lahko tudi ženske brez debelosti težave s krvnim sladkorjem. A je tudi v takem primeru najprej potrebno nasloviti življenjski stil.

PCOS vzroki

Izvor sindroma policističnih jajčnikov ostaja neznan, a velik del dokazov kaže na to, da je PCOS kompleksna več-genska motnja, ki se prične izražati pod vplivom okolja oziroma epigenetike (izražanje genov pod vplivom zunanjih dejavnikov).

Kako hudo se bo motnja izražala in kakšne težave bo povzročala, je v veliki večini odvisno od življenjskega stila in prehrane posameznice. Pri PCOS se maščobno tkivo okoli trebuha obnaša rahlo drugače, kot pri zdravih posameznicah. Zato je toliko slabše, če ima ženska s PCOS povišano telesno težo.

Glavni karakteristiki PCOS sta moška poraščenost in menstrualne motnje od časa prve menstruacije dalje. Odsotnost ovulacije je po navadi kronična kot oligomenoreja (redka menstruacija), amenoreja (odsotnost menstruacije) ali nenadzorovana pretirana krvavitev. Tu in tam ima katera ženska redne in normalne cikle.

Hirsutizem in disfunkcija jajčnikov se pokažeta že zgodaj po menarhi (prva menstruacija). To lahko zaznamo kot oligomenorejo ali amenorejo, ki pa se, če se zdravljenja ne posložujemo, lahko vlečeta vse do menopavze.

Zakaj sindrom policističnih jajčnikov nastane, je vprašanje, katerega še nismo odgovorili. Sklepa se več stvari:

• Genetska preddispozicija
• Previsoki nivoji anti-Mullerjevega hormona (AMH) med materino nosečnostjo
• Nenormalen dvig androgenov med materino nosečnostjo

AMH naj bi bil dober pokazatelj plodnosti. Merjenje njegove vrednosti se uporablja za ocenjevanje, kako dolgo še bo ženska plodna. A ni vse tako, kot izgleda na prvi pogled.

Ker imajo ženske s PCOS višjo število foliklov, imajo povišane vrednosti AMH, pa to ne pomeni večje plodnosti. Več o tem tukaj. Pred kratkim sem brala zanimivo študijo. Rezultati študije so pokazali, da imajo ženske brez PCOS nizek nivo AMH v tretjem tromesečju, a ženske s PCOS z normalno telesno težo imajo 3x povišam AMH v enakem obdobju.

Kaj je tukaj zanimivega? Ženske s PCOS, ki so imele težave z debelostjo niso imele povišanega AMH. Je to morda zato, ker imajo vitke ženske s PCOS bolj povišane androgene kot tiste, ki imajo višjo telesno težo (a imajo druge simptome)? Vemo, da AMH vpliva na nevrone v možganih, ki vplivajo na sprostitev LH. Pri zdravih ženskah to sproži ovulacijo, a pri ženskah s PCOS je ta hormon neprestano povišan, kar zatre ovulacijo in poviša testosteron (zavira aromatazo).

Visoke vrednosti AMH pred rojstvom in povišane vrednosti androgenov pred in po rojstvu vodijo v določene spremembe v hipotalamusu v ženskih možganih. To na žalost povezujemo s neplodnostjo. Dovolj o AMH. Kaj pa družinski vpliv?

Enkrat v družinski zgodovini je moralo priti do genske mutacije, ki je za posledico pustila PCOS simptome. Do tega je moralo priti zaradi zunanjih vplivov kot so visok BMI, okolijski toksini, droge, nezdravo prehranjevanje in sedeč način življenja.

Do tega pa lahko pride tudi v primeru nosečniške sladkorne bolezni, visokega pritiska ali kajenja med nosečnostjo. Vse to vpliva na razvoj zarodka in lahko s spremembami v genskem zapisu zavira njegov razvoj. Ti dojenčki so izpostavljeni inzulinski odpornosti in trajnim poškodbam metabolizma že pred rojstvom in lahko kasneje v življenju razvijejo še visok pritisk, glukozno intoleranco, težave z nadledvičnimi žlezami in hiperaktivnost povezano s preveč kortizola.

PCOS in nosečnost

Pred zdravljenjem ima marsikatera ženska s sindromom policističnih jajčnikov velike težave, a po zdravljenju lahko večina žensk zanosi. 🙂 Ko je zanositev dosežena, imajo ženske s PCOS lahko višjo verjetnost zapletov, med katere sodijo

• nosečniška sladkorna bolezen,
• prezgodnji porod,
• povišan krvni pritisk,
• poškodbe notranjih organov (najpogosteje ledvice in/ali jetra), katere lahko spremljajo tudi epileptični napadi (preklampsija),
• poškodbe zarodka,
• prenos težav na otroka.

Kot sem omenila, je del PCOS tudi metabolna disfunkcija, ki se kaže kot debelost, metabolni sindrom, visok inzulin, inzulinska odpornost, težave z jetri, visoki lipidi in povišana verjetnost za sladkorno bolezen tipa 2 ter srčno-žilne bolezni. Zato je nujno potrebno spremeniti življenjske navade in zdrav življenjski slog obdržati tudi med nosečnostjo in po njej!

PCOS zdravljenje

Diagnoza in zdravljenje sindroma policističnih jajčnikov nista komplicirana. Potreben je le dobro osnovan terapevtski pristop, ki naslovi hiperandrogenizem, menstrualni cikel in morebitne težave s krvnim sladkorjem.

Presežek androgenov se izraža kot moška poraščenost, akne in redko tudi kot moška plešavost. Kronične težave z menstrualnim ciklom pa lahko vodijo tudi v resnejše težave, kot so neplodnost, endometrijska hiperplazija in/ali rak. V primeru PCO lahko med ovulacijo pride tudi do prevelike stimulacije jajčnikov.

Resnost PCOS merimo tako:

• najhujša oblika = visoki androgeni + oligo-ovulacija,
• srednje = visoki androgeni + PCO,
• najmanj huda oblika = oligo-ovulacija + PCO.

Velika večina pacientk s PCOS nima večjih težav. V primeru hudih menstrualnih težav pa lahko pride do zapletov in srčno-žilnih težav. Zdravniki se ”zdravljenja” večinoma lotijo z oralno kontracepcijo. A kaj, ko ženska želi zanositi?

Res je, da hormonska kontracepcija umili simptome, saj zniža androgene, a to ni rešitev. Med druge oblike zdravljenja spadajo tudi:

• blokerji androgenskih receptorjev,
• inzulinski senzitizerji,
• aromatazni inhibitorji.

Kaj pa je najučinkovitejše in še pozitivno vpliva na naslednike? Ureditev življenjskega stila – prehrana, gibanje, mindset, spanec in podpora (zdravnik, ginekolog, coach za zdravje žensk, nutricionist, prijateljica, partner …).

Ker ni univerzalne rešitve, je k vsaki posameznici potrebno pristopiti osebno in prilagojeno. Zdravljenje je tako usmerjeno v simptome in njihovo znižanje.

Povem iz izkušenj – vsaka stranka je drugačna. Še pri nobeni stranki, ki je prišla k meni, nisem uporabila enakega pristopa. Ker ne gre. Različic PCOS je ogromno, zato je potrebna res skrbna analiza, sodelovanje in počasen (kakovosten) napredek.

Čeprav se pogosto priporoča izguba telesne teže, se s stranko vedno raje vprašava: ”Kako spremeniti navade, da bodo učinkovite, dolgoročne in lahke?”. Nihče nima rad omejitev. Cilj je prehranska svoboda, ki za stranko deluje in ji omogoča omilitev neželenih simptomov.

Zaključna misel

Hipotetizira se, da je vzrok za PCOS težko izhoden cikel presežka androgenov, ki ljubijo abdominalno in visceralno maščobo. Presežka moških spolnih hormonov in telesne maščobe pri ženskah s PCOS spodbujata inzulinsko odpornost in delovanje nadledvičnih žlez, da izločajo še več androgenov.

V nekaterih primerih je androgenski presežek dovolj, da se PCOS močno izraža brez dodatnih faktorjev, kot so telesna teža, inzulinska odpornost, sedeč način življenja, slab spanec … V večini primerov pa se sindrom policističnih jajčnikov razvije popolno le ob prisotnosti teh drugih dejavnikov nezdravega načina življenja.

S personaliziranim pristopom zdravljenja ali s coachingom, je večina žensk s PCOS zmožna zanositi. Nikoli ni prepozno za zdravje. Pričnite takoj!

Viri in literatura

1. K. A. Walters; New Perspectives on the Pathogenesis of PCOS: Neuroendocrine Origins; Trends in endocrinology and metabolism; 1. 12. 2018.
2. J. M. McAllister; Functional genomics of PCOS: from GWAS to molecular mechanisms; Trends in endocrinology and metabolism; 1. 3. 2015.
3. G. A. Kaltsas; Secondary forms of polycystic ovary syndrome; Trends in endocrinology and metabolism; 1. 7. 2004.
4. Amato MC; Metabolic symptoms important in the diagnosis of PCOS; Nature; 10. 2008.
5. H. F. Escobar-Morrealle; Polycystic ovary syndrome: definition, aetiology, diagnosis and treatment; Nature; 23. 3. 2018.
6. S. F. Witchel; Curtailing PCOS; Nature; 18. 10. 2019.
7. J. Couzin-Frankel; Scientists may be closer to understanding a mysterious but common cause of female infertility; Science; 14. 5. 2018.
8. S. Ashraf; Environmental determinants and PCOS symptoms severity: a cross-sectional study; Science; 25. 8. 2021.
9. R. Tzalazidis; Continuum of Symptoms in Polycystic Ovary Syndrome (PCOS): Links with Sexual Behavior and Unrestricted Sociosexuality; The Journal of Sex Research; 20. 2. 2020.

Sorodne objave:

Hormonsko neravnovesje Ketonska dieta za ženske Folat in folna kislina – vse, kar moraš vedeti