Zdravje otrokovega imunskega sistema se prične že med nosečnostjo

Dolgo časa smo mislili, da se naš imunski sistem prične uvajati na okolico komaj po rojstvu. Sedaj pa so znanstveniki iz univerze Yale predlagali drugačno domnevo. Predvidevajo namreč, da bi se naj naš imunski sistem pričel razvijati že med tem, ko smo v maternici.

Vemo, da črevesni mikrobiom igra ogromno vlogo pri našem zdravju. Večji del našega imunskega sistema se nahaja ravno ob mikrobiomu, tako da se lahko med sabo zlahka sporazumevata.

Kaj je mikrobiom?

Naš mikrobiom v črevesju (predvsem v debelem črevesju, a majhen del tudi v tankem) sestavljajo živi mikroorganizmi. Med te sodijo v 90 % probiotiki (bakteriije) in v 10 % ostali mikroorganizmi, kot so glivice, protiste, virusi in arheje.

Kakšna je funkcija mikrobioma?

• Pomaga prebaviti hrano (fermentira nam neprebavljive snovi)
• Sporazumeva se z imunskim sistemom.
• Tvori nekatere vitamine, kot sta vitamin K in B12 (ki jih porabljajo drugi mikroorganizmi, naše telo pa naj jih ne bi absorbiralo).
• Tvori stranke produkte, ki pozitivno delujejo na naše zdravje (na primer butirat).
• In še mnogo več. O mikrobiomu vemo zelo malo.

Človek bi naj imel v črevesju več tujih mikroorganizmov, kot ima telesnih celic. Ti mikroorganizmi nam pomagajo iz prehrane pridobiti določena hranila, ampak hkrati tudi komunicirajo z našim imunskim sistemom.

Dolgo smo mislili, da se v otrokovo črevesje naselijo mikroorganizmi po porodu s pomočjo prehoda skozi nožnico, okolja in dojenja. Sedaj pa je nova študija iz univerze Yale predlagala, da se jačanje otrokovega imunskega sistema prične že med nosečnostjo.

Čeprav fetus v maternici še nima razvitega mikrobioma, so znanstveniki v fetusovem črevesju zasledili stranske produkte, ki jih ustvarjajo mikroorganizmi. Ni še povsem jasno zakaj. Predvidevajo, da bi naj ti produkti bili mamini in bi naj prišli v črevesje skozi placento.

Kaj pa naj bi tukaj ti stranki produkti delali? Hipotetizira se, da naj bi pripravljali oziroma trenirali dojenčkov imunski sistem na zunanji svet, da se ne bi pretirano odzval. In naj bi pripravljali črevesje na naselitev maminih mikroorganizmov.

Otrokov imunski sistem ob rojstvu ni popolnoma nefunkcionalen

Že nekaj časa nazaj so znanstveniki opažali, da imunski sistem dojenčka ni tako slabo funkcionalen, kot bi si mislili. Na primer poglejmo otroke, katerih mama je med nosečnostjo bolehala za malarijo. To je otroke kasneje v življenju branilo pred okužbo. In čeprav so bili izpostavljeni malariji, na njih ni pustilo posledic.

Ampak, kako je to možno?

Študija: Znanstveniki so uporabili vzorec 31 mikrobiomov otrok v treh različnih starostnih skupinah: med nosečnostjo, dojenček in otrok.

Skoraj vsi stranski produkti vseh vzorcev so bili enaki, kar je nakazovalo, da se te komponente nahajajo v nas že pred rojstvom. Tisti stranski produkti, ki niso bili enaki, so bili bolj podobni produktom otrok podobne starosti.

Na primer otrok star 4 leta je imel bolj podobne kot otrok star 2 leti, a drugačne kot otrok star 2 meseca. Pri nerojenih otrocih so zasledili tudi vitamine, kot sta na primer B1 in B5, najverjetneje od mame.

To nam nakazuje, da se mora nekaj dogajati že pred porodom.

Carski rez – ali pomaga izpostavitev otročka mamini vaginalni flori?

Vemo, da se mikrobiom otroka rojenega skozi carski rez počasneje razvija kot mikrobiom otroka rojenega po naravni poti skozi nožnico, saj po poti skozi nožnico dobi mamine bakterije, ki pomagajo k razvoju zdravega črevesja.

Razlika v mikrobiomu in njegovem pozitivnem učinku na razvoj otroka lahko traja tudi do 4 leta. V to je vpleteno tudi višje tveganje za razvoj debelosti.

Ravno zato so se znanstveniki začeli spraševati, kaj se zgodi, če otroka ob rojstvu izpostavimo vaginalni flori. Žal je še zunaj premalo študij, ki bi to tehniko potrjevale. Kvečjemu so kontradiktorne.

Observativna študija, ki je zajemala 177 dojenčkov in jih spremljala več kot 1 leto po rojstvu, je pokazala, da lahko izpostavitev dojenčka mamini vaginalni flori 1 uro pred porodom skozi carski rez, deloma normalizira razvoj črevesnega, kožnega in oralnega mikrobioma.

Druga študija, naključna kontrolirana študija, je 3 mesece po porodu skozi carski rez opazovala 13 otrok, ki so jih ob rojstvu oralno izpostavili vaginalnemu mikrobiomu matere. Oralna administracija maminih bakterij ni vplivala na otročkov razvoj črevesnega mikrobioma.

Čeprav je druga študija zajemala manjše število otrok, je bila kvalitetneje sestavljena, kar zagotavlja bolj trdne dokaze.

Vredno je omeniti, da lahko takšno nenaravno izpostavljanje otroka maminim mikroorganizmom povzroči določene infekcije. Potrebujemo še več študij.

Kaj lahko bodoča mama naredi?

Iz vsega prebranega lahko sklepamo, da je za bodočo mamico tako nujno potrebno, da popazi na svoj črevesni mikrobiom in s tem pomaga zdravju otroka skozi celo njegovo življenje.

Kako pa? S pomočjo uravnovešene prehrane, brez pretiranih odrekanj in z zadostnim vnosom vlaknin (beri dalje), beljakovin in zdravih maščob.

Čeprav vemo, da uravnovešeno prehranjevanje bogato z vlakninami lahko zniža verjetnost za nastanek kroničnih obolenj, so znanstveniki komaj pred kratkim ugotovili, zakaj je temu tako.

Vlaknine so zelo širok pojem, ampak s tem pojmom po navadi zajemamo ogljikove hidrate, katere je naš mikrobiom zmožen fermentirati in s tem ustvariti stranske produkte, ki so ugodni za naše zdravje oziroma imunski sistem.

V rastlinah imamo kot vlaknine v mislih na primer polisaharide, v maminem mleku pa na primer oligosaharide.

Morda ste za to že slišali. Nekaj novega pa je izraz MAC (microbiota-accesible carbohydrates). Ker s kuhanjem lahko spremenimo vlakninsko dostopnost za naše bakterije v črevesju, so znanstveniki oblikovali nov izraz, ki definira le tiste vlaknine, ki so dostopne našemu mikrobiomu.

MAC lahko izvirajo iz rastlinskega, živalskega (hrustanec) ali bakterijskega sveta, so pa odporne na človeško prebavo in se tako ne morejo absorbirati. En primer je odporen škrob.

Kaj je bistvo?

Od uživanja MAC iz prehrane je odvisno, kako se bo naš mikrobiom oblikoval. Na primer, japonci lahko prebavljajo določene alge, evropejci pa jih le redko lahko. In to zato, ker so njihova črevesja navajena na uživanje alg, naša pa niso bila nikdar (mogoče sedaj, ko nam je na voljo suši). Lepše rečeno – za nekatere je lahko določeno živilo MAC, za druge pa ni MAC, ker jim manjka mikrobov, ki bi to živilo lahko fermentirale.

Vemo, da je fermentacija, ki poteka v črevesju ključnega pomena za naše zdravje, zato je pomembno, sploh za nosečnico, da uživa dovolj živil, ki so polne z MAC (torej vlakninami in podobnimi snovmi, ki pašejo njeni prebavi), saj bo tako njeno črevesje lahko ustvarilo dobre stranske produkte, ki bodo nerojenčku krepile imunski sistem.

Primeri:

• inulin
• oligofruktoza
• frukto-oligosaharidi
• b-galacto-oligosaharidi
• polinenasičane maščobne kisline
• polifenoli
• odporen škrob

Če bi pogledali črevesja vseh ljudi, bi ugotovili, da se naši mikrobiomi razlikujejo med seboj, kot se razlikujejo prstni odtisi. Pomembno je, da najdemo živila, ki odgovarjajo naši prebavi (in se ne oziramo, kaj paše drugim).

Zaključna beseda

Za potrditev hipoteze, da se imunski sistem otročka razvija že pred rojstvom, še vemo premalo. Ampak se zdi zelo logično. Narava je prebrisana, oblikovala nas je tisoče let, zato verjamem, da je mama veliko več, kot le nositeljica dojenčka. Mamin imunski sistem in mikrobiom utrjujeta imunski sistem otroka že pred rojstvom in povečujeta možnost za preživetje, takoj, ko prijoka na svet.

Ne glede na vse, je za mamico pomembno, da uživa zadostne količine vlaknin, MACov in prebiotikov, ki ji bodo pomagali vzdrževati zdrav črevesni mikrobiom. Ta pa bo v zameno pazil na otročka (tudi v primeru carskega reza).